Člani društva upokojencev Pivka smo izkoristili možnost brezplačnega javnega prevoza in se z vlakom odpravili v prestolnico. Na predbožični potep po Ljubljani nas je na novoletnem srečanju povabila Alma, ki tudi sicer pripravlja in vodi izletniško dejavnost.
V četrtek, 22. decembra smo se zbrali na železniški postaji v Pivki. Veseli smo opazovali, kdo vse bo prišel in vsakega novega potnika glasno pozdravili. Kdor ni imel kartice za brezplačni prevoz, se je preizkusil v nakupu vozovnice na avtomatu. To sploh ni lahko, z obilo pomoči in nasvetov občana srednje generacije nam je na splošno veselje uspelo opraviti nakup. Vožnje z vlakom smo se kar odvadili, zato nam smo zvedavo opazovali, kako so se vlaki spremenili od časov, ko smo se z njimi vozili v šolo ali službo.
V Ljubljano smo prispeli, ko je bilo še svetlo. Že takoj na peronu je v akcijo stopila Alma, ki jo je težil nahrbtnik. Seveda jo je težil, saj je v njem imela kuhano belo in rdeče, za abstinente pa čaj. Da ne bi pod težo omagala, smo hitro izpraznili vsebino termovk in se podali po ulicah Ljubljane. Sprehodili do mestne hiše, kjer smo si od blizu ogledali dobrodelni koncert Radia1. V tem času se je že stemnilo, mi pa smo se razkropili vsak po svoje, še prej smo se dogovorili, da se pred odhodom zberemo pri Prešernu. Ulice starega mestnega jedra imajo vedno svoj čar, še bolj pa so posebne v svetlobi številnih lučk in praznični okrasitvi. Manj so nas navdušile številne stojnice, ki so sicer privlačne na oko, a povsod ponujajo približno isto blago, cene pa tudi niso najbolj prijazne. Zvečer se je mestno središče napolnilo, za božično vzdušje so poskrbeli številni ulični glasbeniki. Nas pa so že malo bolele noge, pomahali smo Francetu Prešernu in se odpravili proti železniški postaji.
Malce utrujeni od hoje in polni svetlih vtisov smo klepetali še dobro urico, kolikor je trajala vožnja do Pivke. Poslovili smo se z obljubo, da podoben izlet kmalu ponovimo.
Tekst: Jožica Knafelc
Slike: Andrej Knafelc, Lea Korpar