Upokojenci iz pivškega društva smo se v maju odpravili iskat poletje v Italijo. Tokrat se nam je pridružilo še nekaj članov iz Društva upokojencev iz Rakeka. Zadnji majski vikend smo se zgodaj zjutraj odpeljali proti državni meji in mimo beneške lagune prišli na prvi cilj – Padovo. Vodič nam je predstavil Padovo kot mesto, ki ima eno najstarejših univerz v Evropi, saj deluje že od leta 1222. Po sprehodu čez trg Prato della Valle smo si ogledali baziliko svetega Antona, kjer posebej izstopa kapela s svetnikovimi relikvijami. Arkadni hodniki so delali prijetno senco, nam pa se je mudilo v naslednji kraj – Ravenno. Tudi Ravenna ima, tako kot vsa italijanska mesta, nešteto znamenitosti in cerkva. Mi smo se namenili obiskati dve izmed njih, ki slovita po čudovitih stenskih in talnih mozaikih. Cerkvi San Vitale in Galla Placida sta bili z njimi okrašeni že za časa rimskega cesarstva, vendar lepota in umetelnost kockastih slik še danes jemljeta dih obiskovalcem. Po kratkem postanku pa spet na avtobus in proti jugu. Poletje smo našli na naslednji postaji, v Riminiju, ki nas je pozdravil, ko se je sonce že spuščalo. Dan je bil dolg in naporen, zato smo se po osvežitvi in večerji odpravili na sprehod ob dolgih peščenih plažah, morje pa je bilo dovolj toplo le za bolj pogumne, a to nismo bili mi.
Naslednje jutro smo se odpeljali proti končnemu cilju – San Marinu, eni najmanjših evropskih držav, ki pa ni članica EU. Po legendi jo je ustanovil na gori Titan kamnosek Marin iz Raba. Visoka in težko dostopna gora mu je nudila zavetje pred preganjalci, s časom pa so spoznali, da je majhnost lahko prednost. Samostojnost so morali nenehno braniti, zato so sezidali visoko obzidje, ki je s tremi obrambnimi stolpi vidno že od daleč. Do njih smo prišli po ozkih ulicah, ki so polne trgovinic, stojnic in okrepčevalnic. San Marino živi od turizma in za turizem, zato je za obiskovalce odlično poskrbljeno. Par uric, ki smo jih imeli na voljo za ogled mesta, je bilo sicer dovolj, da za smo začutili njihov življenjski utrip in se fotografirali pred parlamentom.
Pot domov je minila v izmenjavi vtisov in novih doživetij. Spoznali smo, da so leta lahko ovira pri marsikateri dejavnosti, vsekakor pa ne pri učenju in širjenju obzorij.
