Tik pred koncem poletja smo Pivški upokojenci šli na izlet, da se še zadnjič naužijemo sonca in pogrejemo kosti pred dolgo zimo. Saj bo kdo rekel, da smo pohajamo, ampak včasih smo takemu izletu rekli ekskurzija, saj smo si ogledali prekrasne kotičke Slovenije. Tokrat smo se odpeljali proti Kranjski gori in Planici. Planiške skakalnice so od blizu čisto drugačne, ko jih vidiš v živo šele veš, koliko dela in poguma je potrebno za vsak skok z njih. Pot nas je vodila na 
tromejo, kjer smo si spočili oči ob ogledu Belopeških jezer. Zapeljali smo se čez Rabelj in Predel ter se vrnili v Slovenijo v Logu pod Mangartom. Po ogledu predstavitve Triglavskega narodnega parka smo se sprehodili po mostu čez reko Koritnico do trdnjave Kluže. Trdnjavo je zgradila Avstro-ogrska leta 1882 je bila namenjena zaščiti prehoda iz Trbiža v Avstrijo. V uporabi je bila do konca prve svetovne vojne. Danes je v njej poročna dvorana, predavalnica, poleti imajo tu 
gledališke predstave na temo prve svetovne vojne. Po okrepčilu v Bovcu smo po prelepi dolini reke Soče prispeli do Kobarida. Tam smo se poklonili več kot 7000 padlim vojakom, ki so pokopani v Kostnici okrog cerkve Sv. Antona. Tod so v prvi svetovni vojni potekali najhujši boji, zato je vse območje prepredeno s pomniki na eno največjih morij človeštva. Dan se je hitro prevesil v večer, z zadnjimi sončnimi žarki smo se poslovili od smaragdne reke. Konec ene poti je hkrati začetek druge, ki bo na vrsti že globoko v jeseni.
