Sredi novembra smo člani DU Pivka odpravili martinovati na Kozjansko in sicer v gostišče Zelena dolina v Stopercah. Toplo martinovo sonce nas je grelo na poti po avtocesti mimo Ljubljane. Prvi postanek in okrepčilo z obveznim krofom smo imeli na Trojanah. Stoperce so razloženo naselje pod Donačko goro v občini Majšperk. Do njega smo se pripeljali po ozki in vijugasti cesti, ki se vije po dolini potoka Skralške. Precej dolga pot nam je razprostrla dele Slovenije, kamor redko zaidemo.
V gostišču so nas dočakali v zgodnjem popoldnevu. Za martinovanje je potrebna dobra hrana, pijača in poskočna glasba. Vsega tega smo imeli obilo, saj je ansambel z imenom Še pa še že dodobra razgrel skupino iz Radovljice, ki je bila pred nami na prizorišču. Sledil je prisrčen pozdrav, vodja ansambla je na kratko predstavil Kozjansko in Kozjance. Naša generacija se jih najbolj spomni po silovitem potresu, ki je leta 1974 prizadel že tako revne kraje. Po pol stoletja so rane v pokrajini zaceljene, ostaja pa spomin na pogumne in srčne ljudi. Ansambel je z domiselno igro povezal goste obeh skupin v dvorani, z Gorenjci smo se spoznavali skozi veselje in smeh. Sledilo je obilno kosilo z martinovimi dobrotami- mlinci, rdeče zelje, le namesto gosi smo dobili piščanca. Po martinovi pojedini je zaživelo plesišče. Osrednji dogodek je bil krst mladega vina, ki so ga opravili »škof«, «kardinal« in » ministranta«. Eden od ministrantov je bil iz naš član, kdo drugi kot muzikant Marjan. Po uspešnem krstu je sledilo vsesplošno rajanje. Rokodelska sekcija je pripravila darilce za lastnico – šefico lokala. Slutili smo, da ne bomo dobili goske na krožnik, zato smo jih podarili kvačkano gosko. Pred odhodom smo poskusili še eno posebnost – štajersko kislo juho. Dobro podprti smo lahko odšli na pot proti domu.
Vse, kar je dobrega, hitro mine, tako je bilo tudi z našim izletom. V Stopercah nismo bili prvič, prav gotovo pa ne zadnjič.
Tekst: J. Knafelc
Foto: A. Knafelc

















