3. oktobra 2019 smo se pivški upokojenci odpravili na enodnevni izlet v deželo Petra Klepca. Pot nas je preko Bloške planote vodila do Nove Štifte, kjer smo si ogledali baročno cerkev. Nekateri smo celo splezali do lesene ute v krošnji večje od obeh lip, ki sta bili zasajeni v času gradnje cerkve in sta stari okrog 370 let. V Muzeju Ribnica in v Rokodelskem centru v Ribnici smo spoznali zgodovino Ribnice, suhorobarstva in rokodelstva, v grajskem stolpu pa čarovniške procese na Slovenskem. Po krajšem postanku v Kočevju smo se zapeljali do Kostela. Večina se nas je povzpela do gradu, od koder je bil lep pogled na okolico. Reki Kolpi smo sledili vse do občine Osilnica, ki je najmanj poseljena občina v Sloveniji. Lastnik Kovačije Gorše, v kateri je sedaj muzej kovaštva, nam je na zanimiv način opisal zgodovino svoje družine in s tem zgodovino kovaštva v deželi Petra Klepca, ljudskega junaka nenavadne moči, ki je ruval drevesa in iz dežele ob Kolpi pregnal Turke. V Osilnici smo si privoščili dobro kosilo, potem pa smo se po novi cesti, ki je Osilnico za 16 kilometrov približala Kočevju, z nadmorske višine 590 metrov dvignili do 993 metrov. Občudovali smo spretnega voznika, saj ima cesta 19 ostrih ovinkov, in hkrati uživali v vedno lepšem razgledu na Osilniško dolino in Gorski Kotar na drugi strani reke Kolpe. Domov smo se vrnili preko Kočevske Reke in Gotenice, tako da smo videli še ta del Kočevskega.
Jelka Čeligoj
PANORAMSKI IZLET DU PIVKA
Že ob sedmih zjutraj smo se zbrali –
zgovorno radoživi, nasmejani,
kaj danes bomo vse spoznali,
gre vsa zahvala naši Almi.
Šofer pobral je še vodičko,
vozil je previdno, skladno po pravilih
čez Bloško planoto do Sodražice,
kjer smo na Novo Štifto zavili.
Že v 14. stoletju se je v mali kapeli
romanje rodilo in v 16. stoletju
je bila baročna cerkev blagoslovljena,
kot osmerokotna arhitektura z oltarji pozlačena.
V Ribnici smo zvedeli vso zgodovino,
od nastanka suhe robe s krošnjo vred,
pa do lončarstva in kovaštva,
vse to bilo je v muzeju na ogled.
V Kočevju smo šli na kavo pred hotel
in mimo Rinže smo ob Kolpi
obiskali še grad Kostel,
ki sameva in čaka s podprtimi stolpi.
Ko pridemo v dolino Petra Klepca,
si ogledamo muzej kovaštva Gorše,
reka Kolpa je meja, ki na pol se deli,
a ljudje so prijatelji iz obeh strani.
Zadnja postaja v Osilnici,
v gostilni Kovač nas čaka kosilo,
prijazna postrežba, vsega obilo –
lepo je bilo v tej lepi dolinici.
Potem pa nazaj v deželo Krpana
se avtobus vijuga po ovinkih na cesti,
posadka v vozilu sploh ni še zaspana
in po trinajstih urah smo vsak na svojem mesti.
Dora Hrvatič
