Člani društva smo zadnje poletne dneve izkoristili za še en izlet. Tokrat smo se odpravili na jug, k sosedom na Hrvaško. Obiskali smo enega od osmih narodnih parkov –Plitvička jezera. Marsikdo med nami jih je videl še v osnovni šoli, zato je bilo zanimanje za izlet veliko. Napolnili smo avtobus in se še v temi podali mimo Kala in Ribnice na mejo v Rupi. Prvi postanek za jutranjo kavo je bil nad Reko, preko Gorskega Kotarja smo se povzpeli na s soncem obsijalo Liko. Cel čas nas je na zanimivosti opozarjal vodič Lojze Kranjec, starosta med slovenskimi turističnimi vodiči. Z odličnim poznavanjem zemljepisa in zgodovine ter z bogastvom lastnih izkušenj nam je opisoval kraje in njihove značilnosti. Lika je kraška pokrajina, ponekod podobna pivški. Pusti in suhi travniki,nekaj grmovja, zapuščene hiše in še vedno vidni sledovi vojne so glavna značilnosti pokrajine, ki je bila vedno na vremenskem in zgodovinskem prepihu. Prihod v Plitvice je polepšalo sonce,naša dekleta pa so poskrbela, da na pot nismo odšli tešč. Iz prtljažnika so delile sendviče, sokove, sadje in piškote. Za dobro voljo je poskrbel Marjan Frank s harmoniko, posebno presenečenje pa je čakalo Mileno in Julijano, ki sta praznovali rojstni dan. Voščili smo jima s pesmijo in simbolnim darilom, potem pa smo se podali na pot. Številni potočki, manjši in večji slapovi, jezera s čudovito barvo in vodnim življem so izvabljali vzklike občudovanja. Ker smo pač upokojenci, je bil obisk spodnjih jezer čisto dovolj, zato smo se z ladjico popeljali preko največjega jezera do izhoda. Avtobus nas je odpeljal na pozno kosilo v Korenico, ki je bila včasih Titova. Okrepčani in spočiti smo si na dvorišču restavracije ogledali še mini živalski vrt z glavno atrakcijo- parom medvedov, ki sta bila pri volji za poziranje. Čas nas je že malo preganjal, zato smo pohiteli do zadnje točke – mesta Senj. Z zadnjimi sončnimi žarki smo si ogledali srednjeveško trdnjavo Nehaj, sprehod po starem delu mesta pa je bil že v temi. Pot domov je bila tišja, saj so nas malce bolele noge, glave pa so premlevale številna doživetja pestrega dne.
Preden smo se razšli, je predsednik društva mag. Evgen Primožič še predstavil načrte za delo do konca leta. V začetku oktobra nas čaka dan starejših, Ženski pevski zbor bo nastopal na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, v novembru bomo martinovali. Veseli december bo v znamenju občnega zbora, izdelovali bomo voščilnice, obdarovali najstarejše člane in kovali načrte za novo leto.
Tekst: Jožica Knafelc
Foto: Eda Poropat
