Praznovanje kulturnega praznika je ena od vsakoletnih prireditev kulturne sekcije društva upokojencev Pivka. Sekcijo sestavljajo krožek Beremo skupaj, ženski pevski zbor, ženska vokalna skupina Rožmarinke in skupina rokodelk. Letošnji literarni večer ob kulturnem prazniku smo pripravili v sodelovanju s Hišo kulture v Pivki.
Ob prazniku kulture so vse kulturne ustanove ves dan odprte za obiskovalce. Kulturniki iz društva upokojencev smo obiskali našo najbližjo galerijo in si ogledali razstavo umetnika Mihe Majesa. Po razstavi nas je vodila Mateja Premrl, ki nam je predstavila umetnika, njegovo smer v umetnosti in način izražanja. Doživetje ob vodenem ogledu razstave je bila drugačna izkušnja, saj nam je izčrpna razlaga celovito približala umetnika in umetnine. Poleg trenutne razstave smo si ogledali še stalno zbirko Hiše kulture in naprave za izdelavo različnih slikarskih tehnik.
Hišo kulture smo za praznik počastili s posebnim »darilom«, krožek Beremo skupaj je pripravil literarni večer. Predsednik društva je v nagovoru poudaril pomen kulture v vseh življenjskih obdobjih in se zahvalil Hiši kulture za vabilo. Člani krožka so prebirali svoja dela, v katerih so avtorji razmišljali o Francetu Prešernu in o kulturi v vsakdanjem življenju. Dora, Lidija, Jana, Draguška in Ana so prebrali nekaj pesmi, Štefka nas je spravila v dobro voljo z opisom obiska Avstralije. Srečko je napisal nekaj modrih misli o kulturi v literaturi in vsakdanjem življenju. Večer so s pesmijo zaključile Rožmarinke. Vodja krožka Beremo skupaj Nevenka Šelj je v zahvalo gostiteljici podarila zvezek z deli članov krožka. Zaključno misel v verzih je za valentinovo Draguška namenila voditeljici Mateji.
Hišo kulture smo obiskali že pred časom, ko smo si ogledali skupinsko razstavo Vdih izdih. Takrat smo se zavezali, da bomo naše sodelovanje okrepili in nadgradili. Oboji si želimo več podobnih skupnih prireditev, literarni večer je bil eden prvih kamenčkov v nastajajočem mozaiku novih zgodb.
Tekst: Jožica Knafelc
Foto: Andrej Knafelc
Dora Hrvatič
STARA HIŠA
Hiša je stara,
stare so grede,
stara omara,
stare so sklede.
Vrata ječijo,
les presušen,
na pantih visijo,
ključa več ni,
le stare smeti.
Lebdim med spomini,
ko živela sem tu –
kje so že leta,
lovim jih v vetru
in nebesni modrini.
Kmalu sesula
se hiša bo v prah
in razvalino prekril
zeleni bo mah.
Lidija Pavzin
POET
Pravijo, da vince rad je pil,
pa tudi, da ga nikoli ni zaužil,
bolezen iz otroštva močno ga je pestila
in mu vinca piti ni dovolila.
Pa kaj o tem bi govorili,
poezijo z njim smo čudovito dobili.
Bil poet je, pravnik, vse…
Le za kmečka dela ne.
Ko z Dunaja domov je prišel,
na njivo za žanjicami odšel,
videl materin truden je obraz,
vzel srp in žeti pričel.
S prvim zamahom je kamen zadel,
z drugem zamahu srp v zemlji je obsedel.
Videli so, da z njim ne bo nič,
vzeli mu srp in poslali ga preč.
Bil je Prešeren, poet, da ga ni,
njegova poezija še danes srca vzradosti,
ob branju pomisliš kak genij je bil,
pa naj je kapljico ljubil alʼ se postil.