Društvo upokojencev Pivka je v torek, 7. novembra za svoje člane organiziralo že tradicionalno martinovanje, tokrat na Goriškem Krasu, natančna lokacija pa je ostala skrivnost.
Za poldrugi avtobus se nas je zbralo na pivški avtobusni postaji, od koder smo krenili proti prvemu cilju, vinski kleti VINAKRAS v Sežani.
Ob sprehodu skozi vinsko klet smo izvedeli veliko o vinogradništvu in kletarstvu na Krasu.
V kleti VINAKRAS Sežana od leta 1947 dalje pridelujejo vina vrhunske kakovosti in so vodilna klet na kraškem vinorodnem okolišu, kjer je s trto zasajenih nekaj čez 600 ha vinogradov.
Od začetkov kleti je daleč najpomembnejši proizvod seveda kraški teran – slovenska vinska posebnost. Vino pridobivajo iz sorte refošk. Zaradi specifičnih talnih in klimatskih razmer daje ta sorta na Krasu značilno vino – teran, ki je polno, gosto vino, ki daje ljudem moč in jih krepi. V njem se skriva Kras – rdeča zemlja, burja in sonce ter vztrajnost kraškega vinogradnika.
Razvoj tehnologije omogoča pridelavo vedno kakovostnejših vin, med vrhunska sodi TERANTON, ki je tudi zelo pomemben produkt te vinske kleti.
Od rdečih sort, zorijo na Krasu še merlot ter cabernet sauvignon. Na rdeči, kraški zemlji pa so si svoje domovanje našle tudi bele sorte, kot so vitovska grganja, malvazija, chardonnay ter sivi pinot.
Med množico ogromnih sodobnih cistern in lesenih sodov za zorenje vina sta našo pozornost vzbudili tudi dve veliki betonski jajci, v katerih zori teranton.
Po ogledu kleti je sledila degustacija vina v prijetni degustacijski sobi in nekaj drobnih nakupov v zanimivi trgovinici s tipični kraškimi proizvodi ter nadaljevanje poti proti POMNIKU MIRU na Cerju in Čevljarskemu muzeju v Mirnu.
Pomnik miru stoji na razglednem vrhu Cerje na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino. Pobuda za postavitev tega monumentalnega spomenika vsem, tistim, ki so se na tem ozemlju borili in padli, je nastala v rodoljubni organizaciji TIGR.
Stolp je zgrajen iz kamna v sedmih etažah.
V pomniku smo si ogledali stalno razstavo na temo 1. svetovne vojne, pogosto pa gostijo tudi razstave različnih priznanih ustvarjalcev.
Naslednji cilj je bil ogled čevljarskega muzeja v Mirnu. Tu nas je pričakal lokalni turistični vodnik, ki nam je v simpatični narečni govorici prijazno predstavil zgodovino Mirna in njegovo najpomembnejšo dejavnost – čevljarstvo.
Najprej smo si ogledali multimedijsko predstavitev ”čevelj po starem”.
Miren slovi po stoletni usnjarski in čevljarski tradiciji, pa tudi po eni prvih čevljarskih zadrug pri nas in v Avstro-ogrski monarhiji. Že pred prvo svetovno vojno se je v zadrugo povezalo kar 18 čevljarskih mojstrov in skoraj 100 njihovih vajencev. Ko se je vojna približala Krasu, je kraljevina pomagala pri selitvi 1200 Mirencev v Nazarje v Zgornji Savinjski dolini, da so lahko nadaljevali s proizvodnjo škornjev za potrebe vojske, ki so jih izdelali tudi do 700 na dan. Drago usnje, stroje in vse pripomočke za proizvodnjo čevljev je odpeljalo kar 9 vagonov vlaka.
Usnjarsko-čevljarski muzej Miren je uredil legendarni čevljar Pavel Petejan, eden začetnikov tovarne otroške obutve Ciciban, ki jo je po stečaju tudi odkupil in družinsko podjetje preimenoval v Ciciban – Petejan.
V prvem delu muzeja je predstavljena zbirka usnjarskih orodij in strojev, v drugem delu pa se nahajajo stroji in pripomočki, ki so jih čevljarji uporabljali v različnih obdobjih.
Iz muzeja smo se odpeljali še do mirenskega pokopališča, ki ga je po drugi svetovni vonji državna meja razdelila med Italijo in Jugoslavijo, na kar danes spominja rdeča talna označba, ki poteka pa diagonali pokopališča.
Iz Mirna smo krenili proti končnemu cilju, turistični kmetiji GREGORIČ v Prvačino, kjer nas je čakala okusna večerja in glasba.
Na poti proti domu nas je ujela še močna nevihta s sodro, ki nas je spremljala večino poti, a sta nas voznika srečno pripeljala v Pivko.
Tekst: Asta Smrdelj
Foto: Lea Korpar
