23. aprila praznujemo svetovni dan knjige, ki je ponekod združen tudi z nočjo knjige. Društvo upokojencev Pivka je v sodelovanju s Kulturnim društvom Lipa in društvom Šempeter 1300 pripravilo v petek, 24. aprila, v avli 
Osnovne šole Pivka kulturni večer. Program so pripravili člani krožka Beremo društva upokojencev. Večer so s pesmijo začele Rožmarinke, potem pa so se občinstvu predstavili recitatorji – učenke OŠ 
Pivka, mladi člani društva Lipa in člani krožka, ki so predstavili tudi nekaj lastnih del. Gostje večera so bili člani društva LIKUS, to je literarno društvo klubov upokojencev Slovenije s sedežem v Mariboru. Napovedana gostja dr. Manca Košir se dogodka na žalost ni mogla udeležiti, poslala pa je pozdravno pismo, ki ga je prebrala prof. Irena Margon. V pismu je dr. Koširjeva poudarila pomen branja, saj pravi da ko beremo, smo v posebnih nebesih, in takrat pridejo angeli 
na obisk. Ljudje potrebuje branje kot puščava dežja, Slovenci imamo mnogo dobrih ustvarjalcev pisane besede, zato je prav, da jih prebiramo in tako bogatimo tudi sebe.
Ob zaključku se je občinstvu premierno predstavil Ženski pevski zbor DU, ki ga vodi Marcel Štefančič, večer pa je s pesmijo sklenil Moški pevski zbor iz Pivke.
Letošnji slogan Slovenskih dnevov knjige je bil: 
(IZ)BERIMO! – izberimo knjige. Odločimo se zanje. In potem jih – berimo. Praznik knjige izvira iz Katalonije. Na ta dan so tamkajšnji knjižničarji svojim obiskovalcem podarjali rože, pri nas pa podarimo knjigo. Zato so obiskovalci prireditve ob odhodu lahko izbrali kakšno izmed knjig, ki jih je velikodušno prispevala Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, oddelek iz Pivke
foto in tekst Jožica Knafelc
POZDRAVNO PISMO DR. MANCE KOŠIR
Spoštovani gosti, dragi ljubiteljice in ljubitelji branja!
Svetovni dan knjige je čudovit praznik! Ko lahko s knjigo, ki jo podarimo, povemo veliko: povemo, kar si sicer ne bi drznili, ne bi upali, a če piše v knjigi in ne na naših ustnicah, nam gre lažje od srca. Knjiga je most med dvema dušama, zato je podarjanje knjig eno najlepših obdarovanj vseh prostorov in časov.
»Vse, kar počnem čez dan, je samo priprava na bralne urice,» pravi slavna televizijska zvezda Oprah Winfrey: »Dajte mi dober roman ali življenjepis, čaj in udoben kotiček, da se ugnezdim, pa sem v nebesih.«
Ko beremo, smo v posebnih nebesih, in takrat pridejo angeli na obisk, pravijo modri. Ko beremo, smo v polju široke zavesti, kjer je vse mogoče; kjer se prepletajo pretekli, sedanji in prihodnji čas, kjer vrvijo različne kulture in religije, se mešata sanjski in realni svet … A mi vse objamemo, vse doumemo. Oprah zapiše v eni od svojih kolumn in mi, ki ljubimo branje, se strinjamo z njo: «Rada se vživljam v misli drugih; čudim se, kako povezana se počutim z ljudmi, ki oživljajo na straneh, ne glede na to, v kako drugačnih razmerah morda živijo. Ne gre samo za občutek, da jih osebno poznam, temveč hkrati pobliže spoznavam samo sebe.« Kot rada govorim tudi jaz: »Ne beremo samo mi dobrih knjig, dobre knjige berejo nas!«
To branje v teh težkih, poplitvenih in drvečih časih potrebujemo kot puščava dež. Naše duše so žejne pogleda vase, naša srca si želijo biti slišana. Za to pa potrebujemo tišino in mir in zaupanje in topel objem. Vse to nam prinese branje, vse to!
»Kar mi je pri branju najbolj všeč: omogoča nam , da se povzpnemo v višje svetove. In da se vzpenjamo vedno više,« je velika Oprah hvaležna knjigam, ki so vedno na njeni nočni omarici v spalnici kot v njenih priljubljenih oddajah, ki jih gleda na milijone ljudi. Saj zato pa so knjige, ki jih priporoča Oprah Winfrey po televiziji, prodajne uspešnice brez primere!
Mi nimamo tako pametnih snovalcev televizijskih programov, da bi imeli svojo Oprah, še marsičesa drugega nimamo. A imamo najpomembnejše: imamo knjige. Odlične knjige slovenskih avtorjev in imenitno prevedene tuje romane, zgodbe in pesmi.
In čeprav to najpomembnejše, se pravi dobre knjige, imamo, je vse manj bralcev, ki bi jih brali. In vsako leto manj kupcev, ki bi knjige redno kupovali.
Ampak navdušene bralke in bralci nikoli ne bomo odnehali, tudi kupovali bomo knjige, ker vemo, koliko dobrega zase, za druge in za slovensko kulturo s tem naredimo. Z vsako prebrano knjigo smo bogato nagrajeni. Naša sreča je še večja, če bralna doživetja podelimo z drugimi. Zato so študijski krožki Beremo z Manco Košir tako zelo pomembni, da ne bi smelo biti mesta in večjega kraja brez te čarobne bralne skupnosti. Skupnosti, v kateri se ljudje družijo in si pripovedujejo o prebranih knjigah. Tu je zrak drugačen. Tu vse žari, četudi oči tega morda ne zaznajo, to sijoče žarenje zazna sleherno odprto srce. Z branjem in pogovorom o knjigah se duša nahrani in prezrači se naše celotno telo. Postajamo radostni in globoko hvaležni za darove, ki jih knjige radodarno sipajo v naša naročja.
»Če ne bomo brali, nas bo pobralo,« je rekel pesnik Tone Pavček v parlamentu, ko se je dogajala nova država Slovenija. Ta preroška misel je napisana na knjižnih kazalih študijskih krožkov Beremo z Manco Košir. Tisti, ki beremo, smo Luči, ki zagotavljamo, da se Slovenija ne bo potopila v temo.
Hvala vam, ker svetite, hvala vam, ker čuvate to lepo deželo in njeno največje bogastvo: kulturo srca in prostranost duha.
Imejte lep praznični večer in ne pozabite si podariti knjigo! Vse dobro želim vsem skupaj in vsakemu posebej,
vaša Manca Košir
V Ljubljani, na svetovni dan knjige, 23. aprila 2015
