Ta veseli dan kulture je v Sloveniji neformalen praznik, ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra, na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Zamisel se je porodila z namenom, da bi približali kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi. Prvič smo ga obeležili leta 2000, v vseh teh letih pa je prerasel v najbolj množični enodnevni kulturni dogodek v državi.
Srečanje ob tem prazniku je bilo v DU Pivka še posebej slovesno. Krožek Beremo skupaj je namreč predstavil že 8. zvezek poezije z naslovom Erotični stihi, ki ga je posvetil 70-letnici Društva upokojencev Pivka. To je že druga samostojna zbirka pesmi avtorice Ane Stavanja, ki se tokrat predstavlja z ljubezenskimi pesmimi.
Udeležence srečanja je prvi nagovoril predsednik DU Pivka Evgen Primožič, ki je najprej spregovoril o pomenu kulture za vsakega od nas in o poslanstvu krožka Beremo skupaj, potem pa se je posvetil novi pesniški zbirki. »V 8. zvezku je avtorica Ana Stavanja napisala čudovite pesmi. Njihova posebnost je, da v nekaj verzih povedo to, kar drugi povedo v romanu, drami ali komediji,« je povedal. Zahvalil se je avtorici Erotičnih stihov Ani Stavanja in ilustratorki Tini Zadel, še posebej pa se je zahvalil Nevenki Šelj, ki je »pripravila vse«, da je 8. zvezek poezije izšel.
Prešernu se tokrat nismo posvetili z njegovimi pesmimi, ampak so nekatere članice krožka Beremo skupaj prebrale nekaj svojih pesmi o njem.
Za prehod na našo osrednjo temo smo slišali dve anekdoti, VS Rožmarinke pa nam je zapela dve pesmi.
V osrednjem delu srečanja se je Ana Stavanja najprej zahvalila vsem, ki jo spodbujajo in ji pomagajo na njeni literarni poti, potem pa je predstavila svojo zbirko Erotični stihi. Ilustrirala jo je Tina Zadel, vsebuje pa štiriindevetdeset ljubezenskih in erotičnih pesmi. Izbor pesmi je opravila avtorica sama, berejo pa se kot roman. To je zgodba o iskanju, razvoju in nehanju ljubezni. Ana nam je prebrala prvo pesem, ki ponazarja prvo srečanje, potem je izbrala nekaj pesmi, iz katerih smo lahko sklepali, kako se je ljubezen razvijala. V zadnji pesmi pa smo spoznali, kako se je zgodba končala.
Medtem ko nam je Kristjan ob kitari zapel nekaj pesmi, pa tudi Rožmarinke so še zapele, nam je Nevenka razdelila pesniško zbirko. Kar nekaj prisotnih se je odločilo, da preberejo Ani kakšno njeno pesem. Ana je bila vidno ganjena.
Po končani prireditvi nas je Ana pogostila in veselo smo klepetali še kakšno uro ali dve.
Besedilo: Jelka Čeligoj
Slike: Evgen Primožič