Zdravi in zadovoljni v tretjem življenjskem obdobju
Društvo upokojencev Pivka je pred kratkim pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, s katerim se lahko ponašajo le redka društva upokojencev v državi. Toda odločba ni le priznanje, temveč predvsem obveza, da bodo skozi različne dejavnosti in programe, zlasti s tako imenovanim programom Starejši za višjo kakovost življenja starejših na domu še naprej s prostovoljnim delom odkrivali pomoči potrebne starejše in jim pomagali ter s tem prispevali k večji povezanosti in solidarnosti med generacijami, poudarja mag. Evgen Primožič, novi predsednik društva. Rad bi še spomnil, da ne pozabimo na 1. oktober – Mednarodni dan starejših, namenjen je promociji spoštovanja in skrbi za starejše, kar se v društvu vsakodnevno upošteva.
»Namen programa je obiskovanje vseh starejših nad 69 let in ugotavljanje njihovega zdravstvenega, socialnega, materialnega stanja, prepoznavanje potreb, stisk in sposobnosti za samopomoč ter posledično nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo in so jo pripravljeni sprejeti,« pojasnjuje vodja Sekcije socialnega varstva društva Nevenka Šelj.
Starejši potrebujejo druženje
Primožič opaža, da se v ruralnih območjih, kamor sodi tudi pivško, ljudje težje odprejo, zato vzpostaviti stik, pridobiti zaupanje in doseči, da ti starejši dovolijo, da jim pomagaš, ni vedno lahko. Je pa potrebno. Prav prek programa namreč lahko odkrijejo starejše v stiskah, ki jih sistem, socialna ali patronažna služba spregleda, bi pa potrebovali pomoč na domu ali posebno zdravstveno skrb. Da bi se organizirali času in potrebam starejše generacije ustrezno, so v društvu ustanovili Dejavnost za socialno varstvo in zdravje, ki jo vodi ga. Radenka Kapelj. Dejavnost pa se deli na Sekcijo socialnega varstva in Sekcijo za zdravje. Janja Berne, vodja Sekcije za zdravje, opozarja, da ljudje svoje stiske velikokrat skrivajo, ker jih je sram ali ker so celo v strahu pred svojimi otroci. To še posebej velja za primere, ki jih ni veliko, so pa, ko najbližji družinski člani starejše zanemarjajo, ne poskrbijo dovolj zanje, se pa okoriščajo z njihovimi pokojninami, kar je tudi razlog, da jih ne želijo dati v dom za starejše, čeprav bi bilo tam zanje bolje poskrbljeno. Pokojnine starejših so v primeru brezposelnosti ali nizkih prihodkov družinskih članov tudi vse pogosteje pomoč za preživetje. Hujših primerov nasilja nad starejšimi, kot pravi, še niso zaznali. Kljub temu pa Bernetova opozarja na bolj prefinjene oblike psihičnega nasilja, ko na primer vnuki ali tudi otroci izvajajo pritisk in na silo od starejših zahtevajo denar.
Poleg razreševanja resnejših težav s pomočjo pristojnih institucij prostovoljci v okviru programa starejšim nudijo zlasti pomoč v obliki zagotavljanja prevozov, opravljanja nakupov v trgovini, pomoči pri manjših opravilih v hiši in na vrtu in podobno. Predvsem pa Šeljeva opaža, da starejši, ki so pogosto osamljeni, v prvi vrsti potrebujejo druženje, ki ga lahko nudijo prostovoljci, zato v društvu vabijo vse člane in nečlane, ki bi radi opravljali to humano nalogo naj se jim pridružijo. Da je druženje med starejšimi zelo pomembno potrjuje prisotnost članov društva na zadnjem izletu v Piberk in tradicionalnega druženja članov društva. Za organizacijo druženj in izletov članov društva je v društvu ustanovljena Izletniško družabna dejavnost. Ta dejavnost pa ne more nadomestiti druženj prostovoljcev iz programa Starejši za starejše, posebno ne za ljudi, ki so manj mobilni in so vezani na dom in domače okolje.
Ustanavljajo univerzo za tretje življenjsko obdobje
V društvu si tudi skozi ostale aktivnosti prizadevajo, da bi starejši ostali čim dlje v svojem domačem okolju. »K temu lahko poleg nudenja pomoči prispevamo tudi z usposabljanji in izobraževanji. Eno takšnih je bil tečaj o preprečevanju padcev,« pravi Primožič. Sekcija za zdravje znotraj društva pa namerava tudi v bodoče nameniti še več pozornosti preventivi na področju preprečevanja obolenj, ki so značilna za tretje življenjsko obdobje s predavanji na zdravstvene teme ter izobraževanji s področja zdrave prehrane in ohranjanja zdravja ter da postane športna rekreacija sestavni del vsakdanjega življenja tako članov kot nečlanov društva. To v društvu podpirala Športno – rekreacijska dejavnost, v kateri so bolj dejavne Sekcija za rekreacijsko telovadbo, pohodniška najbolj pa balinarska, v kateri delujeta moška in ženska ekipa. Ženska ekipa je dosegla na državnem prvenstvu upokojencev odlično 2. mesto.
Sicer pa so v društvu pod novim vodstvom za vse člane s ciljem dvigovanja kakovosti njihovega življenja pripravili zelo bogat program dejavnosti na različnih področjih, od zdravja in socialno varstvenega, do izletniško-družabniškega, športno-rekreacijskega ter kulturnega in izobraževalnega, ki ga nameravajo glede na zanimanje in interese še razširiti. Ustanoviti želijo mešani pevski zbor, ženska vokalna skupina že deluje. Že to jesen bi radi oblikovali kulturno sekcijo, krožek beremo skupaj, v sodelovanju s postojnsko ali ilirskobistriško ljudsko univerzo vzpostavili univerzo za tretje življenjsko obdobje. Do zdaj so namreč v okviru društva izvajali le računalniško opismenjevanje, starejši pa si želijo dodatnih znanj, predvsem bi se letom navkljub učili tujih jezikov. Da jim gre urjenje možganov dobro od rok so nedavno dokazale štiri članice pivškega društva, ki so na kvizu o poznavanju Evropske unije Hevreka zasedle prvo mesto na državnem tekmovanju in dobile nagrado – tridnevno potovanje v Bruselj. vrž